"IMA SE, MOŽE SE!"
Slučajno naletim na objavo v eni izmed kreativnih skupini tukaj na FB, katere članica sem. Ne vem več točno zakaj. Tu in tam zasledim kakšen “zanimiv” nasvet. Najbrž zato. V večini je to potem tudi vse. Danes pa : “Glej ga zlomka!” grem in prebiram zapise. Takoj me začne boleti glava in srce mi nabija hitreje. Ja, malo sem še pod stresom, zato pa sem od danes naprej na prisilnem “going into myself” dopustu. No, da se vrnem na zapis in ostanem pri temi. Vem, da obstaja cela kopica ljudi, ki se ukvarja z vsem mogočim in si nadajajo nazive strokovnjakov. Na to sem se nekako že navadila in vem, da se v hitro rastoči instant družbi tega ne da spremeniti (vsaj tako kaže, da ne) in da bi se zdaj že lahko končno pomirila s tem. V tej skupini dekle sprašuje po nasvetih. Super, nič takšnega. Potem se le poglobim v vsebino. To dekle postavlja in oblikuje spletne strani in sprašuje po nasvetu kako na brzino “popraviti” logotip slabe kvalitete, ki jih dobi od klientov. Že tukaj me rahlo stisne, vendar razumem, ker sem tudi sama žal velikokrat morala na novo izrisovati že obstoječe logotipe, vendar samo na željo in če oblikovalci niso bili znani. Slabo mi postane ob misli, da je v letu 2022, ko smo že skorajda ne roboti to še zmeraj problem. Logotipi v Wordu, “kaj pa te”, saj to je super. Help me please!!! To, da si polovico človeštva itak nardi vse to že v Canvi in ti Canva ponudi super rešitve, je tudi ok, razumem. Vsem ni pomembna vizualna podoba in je niso pripravljeni plačati, čeprav bi si vsi želeli biti uspešni kot Najki ali Koko Šanel. Karikiram. “Možgan me zapeče”, ko dekle sprašuje za nasvet ali obstaja program, kjer bi lahko ona te “staromodne” logotipe z enim klikom modernizirala. In pol se valda vzdržim, ker se pri svoji letih res ne bom zaradi tega vznemirjala. Nisem pisateljica, čeprav so mi marsikateri strokovnjaki že rekli, da mi pisanje gre dobro od rok (razen slovnice , ki jo pa obvlada moja lektorica). Potrebo imam dati to nekako ven to iz sebe. Zraven teženja in pizdakanja pa hkrati opozarjati na res zelo površinsko družbo in biti nadvse kritična. Kritično se odzivam na dejstvo, da je vsak peti že lahko oblikovalec brez kakršnekoli izobrazbe, izkušenj in nenanzadnje talenta. Nihče več ne preverja kvalitete, samo, da je poceni in čim hitrje. Ni važno kako bo zgledalo samo, da je. Znanje in izobraževanje ni pomebno, ker kdo bo pa še danes hodil na faks in si nabiral po mojem mnenju zelo pomembna znanja in brezveze 4 ali več let tratil čas. Šnelkurs lahko v parih urah nardiš kar online in hops si že mojster vsega. Razumem, da se družba hitro razvija in da bi se nekako vsi že zdavnaj morali prilagoditi na čas, ki prihaja. Vendar smer v katero se družba trenutnk razvija vse kaže prej na slabo kot na dobro. Žal. “Ima se, može se!” navidezno vzklikajo v ozadju medtem, ko se svet ruši v vseh smislih. Morala in etika nista več pomembni. Kultura in znanje nista vredna niti počenega groša. Strokovnjaki več niso zaželjeni. Važno je, da smo svovodni pod soncem in kričimo na ves glas, da je konec najhujšega obdobja. V isti sapi pa nevedoč in še zmeraj zaslepljeni in z mislijo, da je itak vse je vredu najbrž korakamo v suhoparnost, družbeno reveščino, še večjo instant manijo ter bedo. A, ker sem optimist in v svojem srcu čutim močan utrip svojega bitja, verjamem, da je čas pred nami najbolj pomemben. Da smo tukaj z namenom in da je moja naloga, da svoje znanje predajam naprej. Širim dobro, vednar sem še naprej kritična, kjer je to potrebno. Drugače in ne z jezo. Da ostajam zvesta sebi in svojim načelom. Da sem na vrhu hriba na sredini in v ravnovesju in se ne nagibam k ekstremu samo enega pola. Da sem pogumna in ohranjam svoje notranje ravnovesje. Kajti le tako lahko prispevam k ustvarjanju zdrave družbe in prijaznejšega življenja v katerem vsi želimo bivati. Janika* #oldilustration #vsimojimoodi#dontgiveupthisworld
