© 2020 by Jana Fak. All Rights Reserved.

  • Black Facebook Icon
  • Black Instagram Icon
  • Black Pinterest Icon
  • Black Instagram Icon
  • Jana Fak

Bezn in Svitek

Bezn se je zjutraj zbudila bolj zgodaj, kot ponavadi. Ko je prvič pogledala v temo današnjega dne je bila ura še pred peto. Skrbelo jo je, da moč rumene žoge vesoljcev ni pregnala dovolj daleč. Prav lahko se vrnejo po Svitkova ušeska s katerimi lovi najpreciznejše signale, si je mislila. Pa njegov rep, ki deli srečo med ljudi je dragocen in Ljubljana bi bila brez njega...recimo, da zelo drugačna. Vse to je Bezn vedela in danes se lahko spet zgodi vse. Na srečo so metulji še vedno leteli nazaj in Svitkova žoga je še imela svoje bodice.


KAKO STA ŠLA BEZN IN SVITEK VEN ZA LJUDI


"Nima smisla, da ostajaš doma, Svitek", je Bezn rekla črni gmoti dlak in sreče. Ta se je skrivala med dekami in pouštri, ki so imeli že obliko prave utrdbe. "Ven morava, da bodo ljudje lahko mirno spali tudi danes. Menda si ne želiš, da zvonovi spet prebudijo ljudi?"Svitek naenkrat ni čutil neodločnosti. Tudi za spat mu ni bilo več, zdaj je čutil le še nemir. "Ljudje morajo mirno spati,, tako je", je zabevskal, si nadel svojo S (Svitsheriff) značko na ovratnico, si pokrtačil zobala in v znak junaštva pomahal z repom. Bezn in Svit sta se zopet odpravila ven za ljudi.Hodila sta po tihih ulicah Ljubljane in slišala slehrni premik. Kašlji ljudi so odmevali daleč in prav lahko bi se zgodilo, da bi to privabilo vesoljce. Bezen je hodila odločno, med tem, ko je Svitek napenjal svoja velika ušesa. Ko je zaslišal, da je v kakšni hiši nesreča in žalost, je pred njo pomigal z repkom.

Ljudje so spali in mir je bil. Nič ni kazalo na to, da so sivi možici, ki si želijo v nedeljsko Ljubljano prinesti nemir in jezo, spet tu. A to le dokler ni k njima prišvignil metulj in visoko zapiskal, da se v Rožni dolini nekaj dogaja!"Slišati je jok in nerazumljivo hlipanjeeee..brž tja, Bezn in Svit!" Ta dva sta se pognala tako urno, da je vrv med njima zaječala in se skoraj pretrgala. Svitu je pri hitrosti pomagal zrak, ki se je zavrtinčil med njegovimi ušesi, brzino pa so mu dale tudi njegove kratke noge, ki so bile prav za ta namen čudne - na X oblike. Bezn ni imela teh danosti in vse je bilo odvisno od njenih tankih nožic, ki so nosile okrogel trup in težke zobe.Ko sta prihitela v Rožno dolino, sta res zaslišala zvoke, ki niso običajni za nedeljo zjutraj. Postavila sta se pred okno za katerim je hlipal otrok in skoraj zbudil preostalo hišo. Res so bili vesoljci tu! Ukrep je bil nujen. Hitro je Svit izvlekel svojo žarečo žogo, že je Bezn segla v žep in nastavila svoje srce LO▶E. Zdaj je bil čas le še za to, da Svit zamahne s svojim repom in razprši srečo in mir proti oknu. Enkrat ni bilo dovolj. "Še enkrat, Sviiit!" Svit je mahal in mahal, ne samo še enkrat, še 30 × je zamahnil. In potem je uspelo. Žoga je zažarela in vesoljci so odšli.


"Uspelo je, Svit", je rekla Bezn. "Spet nama je uspelo!"❤


Zgodbico spisala Maja Primožič, ilustrirala Jana Fak




6 views